Pojmovnik

   Pojmi povezani z Vzhodno kohezijsko regijo kot pomoč institucijam, podjetjem in posameznikom

         pri prepoznavanju priložnosti kohezijske regije in vzpostavljanju partnerstev za pridobivanje evropskih sredstev.

 

 

Kohezijska politika

 

Kohezijska politika je glavna naložbena politika Evropske unije (EU).

Namenjena je vsem regijam in mestom v Evropski uniji za podporo ustvarjanja delovnih mest, poslovne konkurenčnosti, gospodarske rasti, trajnostnega razvoja in izboljšanja kakovosti življenja državljanov.

 

 

 

Novosti financiranja projektov evropske kohezijske politike v Sloveniji 2014–2020

 

3,2 milijarde evrov sredstev iz Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada odpira nove priložnosti, ki izboljšujejo življenjski standard državljank in državljanov Republike Slovenije.

 

Slovenija je razdeljena na dve kohezijski regiji.

Finančna razdelitev med regijama je določena in dokončna.

 

Ni vnaprejšnje razporeditve sredstev po resorjih oziroma regijah.

Tako bo omogočena konkurenca med projekti. Prednost bodo imeli tisti, ki bodo bolje izpolnjevali

zastavljene kriterije in dokazovali sinergijske učinke.

 

Od zidov k vsebini.

Prednostna podpora t.i. mehkih vsebin. 

Več na povezavi

 

 

 

Slovenska Strategija pametne specializacije – S4

 

Pametna specializacija predstavlja platformo za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja,

kapacitet in kompetenc in na katerih ima inovacijski potencial za pozicioniranje na globalnih trgih ter s tem krepitev svoje prepoznavnosti.

Pametna specializacija je strategija za:

a) krepitev konkurenčnosti gospodarstva s krepitvijo njegove inovacijske sposobnosti,

b) diverzifikacijo obstoječe industrije in storitvenih dejavnosti ter

c) rast novih in hitro rastočih industrij oz. podjetij.

 

 

Prednostna področja S4

 

Skupni imenovalec S4 so TRAJNOSTNE TEHNOLOGIJE IN STORITVE ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE, ki naj Slovenijo umestijo kot zeleno, aktivno, zdravo in digitalno regijo, z vrhunskimi pogoji za ustvarjanje in inoviranje, usmerjeno v razvoj srednje in visoko tehnoloških rešitev na nišnih področjih.

 

A. ZDRAVO BIVALNO IN DELOVNO OKOLJE

1. Pametna mesta in skupnosti z IT platformami ter pretvorbo, distribucijo in upravljanjem energije.

2. Pametne zgradbe in dom z lesno verigo z naprednimi bivalnimi enotami, sistemi upravljanja zgradb, pametnimi napravami ter gradbenimi materiali in produkti.

 

B. NARAVNI IN TRADICIONALNI VIRI ZA PRIHODNOST

3. Mreže za prehod v krožno gospodarstvo s predelavo biomase, razvojem novih bioloških materialov, tehnologijami za uporabo sekundarnih surovin ter pridobivanjem energije iz alternativnih virov.

4. Trajnostna pridelava hrane s trajnostno pridelavo in predelavo prehranskih produktov v funkcionalna živila ter tehnologijami za trajnostno rastlinsko in živinorejsko proizvodnjo.

5. Trajnostni turizem z informacijsko podprtim trženjem in mreženjem, naložbami za dvig kakovosti storitev, tehnološkimi rešitvami za trajnostno rabo virov v nastanitvenih zmogljivostih ter zeleno shemo slovenskega turizma.

 

C. (S)INDUSTRIJA 4.0

6. Tovarne prihodnosti z optimizacijo in avtomatizacijo proizvodnje in proizvodnih procesov, vključno z omogočitvenimi tehnologijami.

7. Zdravje – medicina z biofarmacevtiko, diagnostiko in terapevtiko v translacijski medicini, zdravljenjem raka, odpornimi bakterijami ter zdravili naravnega izvora in naravno kozmetiko.

8. Mobilnost z nišnimi komponentami in sistemi za motorje z notranjim izgorevanjem, sistemi za e-mobilnost in hranjenje energije, sistemi in komponentami za varnost in udobje ter materiali za avtomobilsko industrijo.

9. Razvoj materialov kot končnih produktov s predelavo kovin in zlitin ter pametnimi multi-komponentnimi materiali in premazi.    

Več na povezavi

 

 

 

 

Ravni tehnološke pripravljenosti -  TRL

/TRL = Technology Readiness Level/

 

Ravni tehnološke pripravljenosti (TRL) so metode ocenjevanja tehnološke zrelosti. TRL temeljijo na

lestvici od 1 do 9, pri čemer je 9 najbolj zrela tehnologija . Uporaba TRL omogoča dosledno in

enotno razpravo tehnične zrelosti med različnimi vrstami tehnologij.

Več na povezavi

 

 

 

Operativni program

 

(Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 -2020)

Dokument, v katerem so opredeljene prednostna področja, v katera bo Slovenija vlagala sredstva v

naslednjih sedmih letih.

Sredstva bodo tako prednostno usmerjena v štiri ključna področja za gospodarsko rast ter ustvarjanje delovnih mest:

• raziskave in inovacije

• informacijske in komunikacijske tehnologije

• povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij

• podpora za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika

Dokument vsebuje 11 tematskih ciljev, ki jih je opredelila Evropska komisija, znotraj katerih lahko države članice financirajo ukrepe evropske kohezijske politike in z njimi prispevajo k skupnemu doseganju ciljev Strategije EU 2020:

 

1. Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij;

2. Izboljšanje dostopa do informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter povečanje njihove uporabe in kakovosti;

3. Povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter kmetijskega sektorja (za EKSRP) ter sektorja ribištva in akvakulture (za ESPR);

4. Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih;

5. Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj;

6. Varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov;

7. Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah;

8. Spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile;

9. Spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini;

10. Vlaganje v spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko učenje;

11. Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava.     

Več na povezavi

 

 

 

Strateška partnerstva

 

Kaj pomeni, da se bomo strateško povezali?

Skupen nastop in dolgoročno sodelovanje gospodarstva, raziskovalnih in izobraževalnih organizacij in drugih relevantnih partnerjev na posameznem prednostnem področju bo spodbujen preko vzpostavitve strateških partnerstev.

Ta bodo spodbudila sodelovanje med samimi deležniki, pri zastopanju skupnih interesov v tujini, predstavljala pa bodo tudi partnerja in sogovornika državi pri vodenju razvojne politike, ki bo prisluhnila potrebam in priložnostim vsakega od prednostnih področij.

Funkcije strateških partnerstev se tako konkretno nanašajo na internacionalizacijo, povezovanje in razvoj skupnih raziskovalno-razvojno inovacijskih iniciativ, vključno z osredotočenjem raziskovalnih kapacitet, razvoj človeških virov ter zastopanje skupnih interesov do države (npr. pobude za izvedbo inovativnih javnih naročil, potrebne spremembe sektorske zakonodaje, gospodarska diplomacija, prednostna obravnava pri izdaji soglasij za izvedbo naložb). Pri tem ne bo šlo za vzpostavljanje novih struktur, ampak praviloma za krepitev obstoječih, odločilno vlogo pri tem pa ne bo imela država, ampak gospodarstvo.

 

 

 

Veriga vrednosti

 

Veriga vrednosti identificira celoten obseg dejavnosti, ki se jih izvede, da bi proizvod ali storitev pripeljala od zasnove ideje do končne porabe za potrošnika.

Proces globalizacije in razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije je gospodarskim subjektom omogočil fragmentacijo poslovnega procesa v globalne verige vrednosti  (»global value chains«). Kot rezultat tega postajajo vse pomembnejše poslovne funkcije v podjetjih oziroma aktivnosti vzdolž dobaviteljske verige (npr. raziskave in razvoj, dizajn, proizvodnja, transport do prodajnih polic, skladiščenje, marketing, poprodajne storitve…). Gre torej za fenomen verige posameznih faz nastajanja vrednosti v »procesu proizvodnje« nekega izdelka, pri čemer v vsaki fazi nastaja določena dodana vrednost, ki se na koncu materializira v prodajni ceni (glej Slika 1).

Ta veriga vrednosti je v zadnjem desetletju postala globalna. Velika večina slovenskih podjetij iz tradicionalnih industrijskih sektorjev, kot so avtomobilska, lesna, električna industrija se nahaja večinoma nekje v spodnji sredini verige dodane vrednosti tujih podjetij. Iz tega izhaja, da je potrebno krepiti ne le proizvodnjo, pač pa tudi druge aktivnosti v dobaviteljski verigi, ki prinašajo višjo dodano vrednost (dizajn, logistika, marketing, poprodajne storitve) oziroma spodbujati nastajanje celovitih rešitev.

   

 

 

Strateški okvir razvoja Slovenije do 2050

 

Strateški razvojni okvir Slovenije je bil nazadnje definiran v Strategiji razvoja Slovenije za obdobje 2005 – 2013. Ker je veljavnost dokumenta potekla, je Slovenija pristopila k pripravi novega krovnega strateškega dokumenta - dolgoročne strategije razvoja Slovenije. To nalogo je prevzela Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, v sodelovanju z Uradom za makroekonomske analize in razvoj ter Ministrstvom za finance. Namen nove strateške usmeritve je predvsem opredeliti vizijo razvoja Slovenije do leta 2050 in pripraviti strategijo razvoja do leta 2030.

Več na povezavi

 

 

Dokumenti

 

 

 

Povezave

 

Regije v številkah

Statistični podatki regij -  ekonomija  

Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK)  

Evropska komisija Regionalna politika   

EU skladi 

Univerza v Mariboru

IOT - Inovativne odprte tehnologije