Za uspeh posameznika in družbe enaindvajsetega stoletja so ključnega pomena zlasti tri kompetence: zmožnost uporabe nove tehnologije, zmožnost učiti se vse življenje in zmožnost poiskati relevantne informacije v veliki množici, ki je na voljo. Potrebna je nova vizija pismenosti za pridobitev ustreznih kompetenc v reševanju problemov, ki vključuje tako znanstveno pismenost kot tudi informacijsko pismenost (IP) ter uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Pomemben  prispevek k poenotenju uvajanja IP v visoko šolstvo so doprinesli standardi in merila, ki so jih razvile ugledne organizacije, npr. Information Literacy Competency Standards for Higher Education, ki so prevedeni tudi v slovenščino (Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu).
Kljub integraciji standardov IP v izobraževalni proces pa študentje mnogokrat razvijejo IP kompetence preveč površinsko, ne da bi jih bili sposobni uporabljati v reševanju avtentičnih problemov na specifičnih vsebinskih področjih svojega študija. Vsebine IP ostajajo na nižjih kognitivnih ravneh in ne omogočajo uporabe znanja, analize, sinteze in evalvacije – ravni, ki so nujno potrebne za reševanje realnih problemov znotraj posameznih ved in še zlasti v soočanju z multidisciplinarnimi izzivi.
V prizadevanjih za poglobitev in razširitev kompetenc preko splošne perspektive IP bo projektna skupina izdelala in evalvirala nov izobraževalni model (PBL-IP), primeren za informacijsko opismenjevanje študentov naravoslovnih študijskih smeri, ki bo temeljil na metodah problemskega učenja (problem based learning – PBL) in v katerega bodo integrirani standardi IP. Model bo prenešem v sistem za upravljanje učenja (Moodle ali Sakai).
Za dosego tega cilja si v raziskavi postavljamo naslednje naloge: (1) ugotavljanje stanja informacijske in naravoslovne pismenosti študentov v nižjih letnikih naravoslovnih univerzitetnih študijev, (2) razvoj modela PBL z vključevanjem meril in kazalcev IP v visokem šolstvu s poudarkom na naravoslovni IP, (3) postavitev novega modela PBL-IP, implementacija modela v okolje e-izobraževanja in izdelava e-učnih gradiv, prilagojenih študijskim programom študentov, ki bodo zajeti v raziskavo, (4) spremljanje in vrednotenje vpliva uporabe PBL-IP modela na sposobnost reševanja študijskih in/ali raziskovalnih problemov, na samoučinkovitost, motivacijo, in samopodobo študentov, (5) identifikacija ključnih elementov PBL-IP modela, ki vplivajo na uspešnost študentov pri reševanju problemov, (6) razvoj novih konceptov v izobraževalnih pristopih uporabe PBL-IP modela, (7) posploševanje modela in izoblikovanje predlogov za učinkovito uvajanje PBL-IP v globalnem visokošolskem prostoru.
Dobro razvita naravoslovna IP študentov, osmišljena na primerih reševanja realnih problemov, bo študente bolje usposobila za suvereno reševanje problemov v študijskem in poklicnem delu. Pričakujemo, da bo dolgoročno prispevala tudi k učinkovitejšemu študiju, lažji zaposljivosti diplomantov ter krajšanju predolgega povprečnega časa študija v Sloveniji, ki predstavlja izgubo intelektualnega potenciala v letih, ko je praviloma ustvarjalnost največja. Izdelani PBL-IP model in e-učna gradiva bodo kot primeri učnih enot na voljo zlasti habilitiranim visokošolskim učiteljem za področje izobraževanja in informatike v povezavi z naravoslovno / tehnično / biomedicinsko stroko, kakor tudi profesorjem strokovnih predmetov ter bibliotekarjem fakultetnih in univerzitetnih knjižnic v naporih za povečevanje IP študentov.
Projekt bo izveden v sodelovanju Naravoslovnotehniške fakultete, Biotehniške fakultete in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani; Fakultete za naravoslovje in matematiko in Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru ter Fakultete za informacijske študije Novo mesto. Skupaj bo v projektu predvidoma sodelovalo 12 visoko usposobljenih raziskovalcev iz dopolnjujočih se znanstvenih področij.